Prva generacija: ploščati sončni kolektorji

Ta vrsta je še danes najbolj razširjena. Večina tople vode v gospodinjstvih po svetu, kjer uporabljajo sončno energijo, se segreje v takih instalacijah. Ploščati kolektor je običajno sestavljen iz bakrenih ali aluminijskih cevi, prekritih z absorbersko ploščo – od tod tudi ime. Cevi so nameščene vzporedno po višini ali širini kolektorja in priključene na obeh koncih. Grelna tekočina v ceveh sprejema toploto preko absorbcijske plošče. Ta je običajno prekrita s steklom nizke vsebnosti železa, kar prinese višjo prosojnost.

PRIMERJAVA RAZLIČNIH VRST SONČNIH KOLEKTORJEV

Na trgu dobimo mnogo različnih tipov kolektorjev in skoraj vsak ponudnik za svoj izdelek trdi, da je najboljši. Seveda to lahko zmede potencialnega kupca, saj težko presodi, kateri kolektor bo za njegovo uporabo najprimernejši – tako po tehničnih lastnostih kot po razmerju učinkovitost/cena. V tem sestavku bomo poskusili analizirati prednosti in pomanjkljivosti tistih vrst sončnih kolektorjev, ki jih je mogoče kupiti v Sloveniji.

Raziskave uporabe toplotne energije Sonca s spremenljivo stopnjo intenzivnosti potekajo že nekaj desetletij. Na to so skozi čas vplivali različni dejavniki kot so cena nafte, razvoj ekološkega zavedanja, napredek tehnologij, državne in mednarodne finančne spodbude in drugo.

Ta vrsta kolektorjev je še danes najbolj razširjena. Večina tople vode v gospodinjstvih po svetu, kjer uporabljajo sončno energijo, se segreje v takih instalacijah. Ploščati kolektor je običajno sestavljen iz bakrenih ali aluminijskih cevi, prekritih z absorbersko ploščo – od tod tudi ime. Cevi so nameščene vzporedno po višini ali širini kolektorja in priključene na obeh koncih. Grelna tekočina v ceveh sprejema toploto preko absorbcijske plošče. Ta je običajno prekrita s steklom nizke vsebnosti železa, kar prinese višjo prosojnost.

Druga generacija: vakuumski cevni »vsestekleni« kolektorji sistem »cev v cevi«

Cevni stekleni vakuumski kolektor je zgrajen na osnovi dveh koncentrično nameščenih steklenih cevi, ena v drugi. V prostoru med njima je vakuum. Zunanja površina notranje cevi je prekrita s toplotno absorpcijsko snovjo in vsebuje grelno tekočino. Tekočina za prenos toplote se na ta način segreva razmeroma ekonomično, vakuumska izolacija cevi pa zagotavlja majhne toplotne izgube.

Glede na toplotne zmožnosti vakuumskih cevi, ki ogrevajo vodo tudi v oblačnem vremenu, torej delujejo “na svetlobo”, jih uporabljamo za dogrevanje HIŠ.